Filmski kotiček, 14. maj 2020 ― aka A White, White Day Ingvar E. Sigurdsson & Ida Mekkin Hlynsdottir - Hvítur, hvítur dagur  (2019), Foto: Film Movement Slo naslov: - Drugi naslovi: A White, White Day Država: Islandija, Danska, Švedska Jezik: islandščina Leto: 2019 Dolžina: 109',  Imdb Žanri: drama, triler Režija: Hlynur Palmason Scenarij: Hlynur Palmason Igrajo: Ingvar E. Sigurdsson, Ida Mekkin Hlynsdottir, Hilmir Snaer Gudnason, Bjorn Ingi Hilmarsson, Elma Stefania Agustsdottir Islandski režiser in scenarist Hlynur Palmason nam že z uvodno sekvenco njegovega drugega celovečerca pove, da smo v rokah pripovedovalca, ki nam želi ponuditi karseda boljši občutek za mesto, ki ga v okolju zasedajo njegovi liki. Kamera v meglenem vremenu, v katerem je zaradi silne beline včasih težko ločiti zemljo od neba, spremlja vozilo, ki se po mokrem vozišču spušča v dolino.  V tej dolgi sekvenci napetost narašča z vsakim prevoženim ovinkom, vse do trenutka, ko voznica izgubi nadzor nad vozilom in prebije zaščitno ograjo.   Statična kamera nam nato v "time-lapse" posnetku pokaže minevanje časa skozi spremembo vremenskih pogojev (morda celo letnih časov), v središču kadra pa je postavljen objekt, ki bo kmalu deležen obnove. Brez jasnega občutka, koliko časa je pravzaprav minilo od nesreče v uvodnem prizoru, se v kadru naposled pojavi Ingimundur, policijski komandir v bližnjem mestecu, ki je v nesreči izgubil soprogo. Ožaloščenega vdovca so po nesreči poslali na bolniški dopust z obvezno terapijo pri svetovalcu, ki mu bo pomagal iti skozi proces žalovanja. Toda Ingimundur je vase zaprt človek, ki z velikim odporom enkrat tedensko hodi na predpisane terapije. Na njegovo razpoloženje najbolj blagodejno vpliva druženje z vnukinjo Salko in obnovitvena dela na objektu, ki ga Ingimundur prenavlja za hčerko in njeno družino. A ko se nekega jutra odloči pregledati vsebino škatle, v kateri je shranjeno nekaj ženinih stvari, odkrije nekaj detajlov, ki mu ne dajo miru. Možnost, da je v ženinem življenju

Filmski kotiček, 11. maj 2020 ― Do-yeon Jeon in Beasts That Cling to the Straw (2020) Slo naslov: - Drugi naslovi: Beasts Clawing At Straws Država: Južna Koreja Jezik: korejščina Leto: 2020 Dolžina: 108',  Imdb Žanri: krimi, misterij, triler Režija: Kim Young-hoon Scenarij: Kim Young-hoon, Keisuke Sone (knjiga) Igrajo: Jeon Do-yeon, Jung Woo-sung, Bae Sung-woo , Yun Yuh-jung, Jung Man-sik, Jin Gyeong, Shin Hyun-been, Kim Jun-han V otvoritvenem prizoru najnovejše korejske uspešnice Beasts Clawing At Straws kamera v stilu caper filmov iz 80-ih spremlja pot dizajnerske torbe z denarjem, ki svojo pot konča v neki omarici. Torba polna keša je gonilo ne ravno izvirne, vendar dobro režirane, odigrane in dokaj zabave zgodbe o številnih bolj ali manj slabih likih, ki na vsak način želijo priti do tega denarja. Prvi, moralno najmanj sporen lik v tej zgodbi je receptor hotelske savne, ki med pospravljanjem omaric odkrije torbo z denarjem. Denar bi mu, kakopak, ob vseh težavah, s katerim vas ne bom obremenjeval, prišel še kako prav, vendar previdni receptor denarja vseeno ne odnese takoj domov, Po premisleku se odloči, da bo torbo skril v skladišču in počakal, kaj se bo zgodilo, saj je malo verjetno, da nihče ne bo pogrešal takšnega kupa denarja.  Na režiserskem stolčku je debitant Kim Young-Hoon (v scenarij je lastnoročno pretočil roman japonskega avtorja Keisukeja Soneja), ki se predstavi kot spreten pripovedovalec, sposoben krmariti zgodbo s številnimi liki, zasuki in preobrati. Korejec je uporabil mozaični pristop – zgodbo je razdelil na nelinearna prepletajoča se poglavja, ki spominjajo na prejeme Quentina Tarantina, na njegov slog  pa so do neke mere nedvomno vplivali tudi filmi bratov Coen in krimi komedije Guyja Ritchieja. Posamezna poglavja zgodbe poleg omenjenega receptorja vključujejo zadolženega carinika, ki ga za jajca drži lokalni mafijec, pri katerem si je denar sposodila ženska, s katero je omenjeni carinik nekaj časa delil posteljo. Ko ta izgine neznano kam, mor